viagra hinta viagra vaikutus viagra virosta cialis hinta cialis 20 mg cialis kokemuksia kamagra jelly kamagra vaikutusaika kamagra 100 mg kamagra gel kamagra gel kaufen kamagra bestellen schweiz cialis generika cialis schweiz cialis kaufen kamagra gel kamagra kaufen kamagra schweiz kamagra gel kamagra 100mg oral jelly kamagra oral jelly kamagra que es kamagra 100mg
STRES IN SPROSTITEV: Kako obvladati ples živčnega sistema, ki ima velik vpliv na naše življenje? - Beyond.si
kamagra prix kamagra 100mg kamagra jelly canada acheter levitra levitra prix viagra prix viagra pharmacie kamagra oral jelly kamagra jelly acheter kamagra acheter viagra viagra ordonnance viagra sans ordonnance kamagra jelly kamagra pas cher

STRES IN SPROSTITEV: Kako obvladati ples živčnega sistema, ki ima velik vpliv na naše življenje?

pexels-photo-54566

Si že slišal/a, da je nekaj stresa v resnici dobro zate? V pravih količinah nam stres pomaga, saj adrenalin in kortizol, ki se ob stresu sproščata pripomoreta, da smo budni in fokusirani, nas ohranjata telesno dobro pripravljene in polne energije.

Prav doze hormonov, ki se v telesu povečajo ob stresu, nam pomagajo iti čez nor dan v službi, hoditi čez izzive hitrega ritma življenja, preživeti, ko gremo čez težka stresna obdobja, ki zahtevajo od nas veliko energije in nas spodbudijo pri fizičnih aktivnostih. Na kratko, stres je v pravih količinah lahko tudi dober. Hvala, stres! V bistvu, hvala telesu, da se tako pametno odzove in nam pomaga!  🙂

A kljub temu, da je dober občutek, ko »osvojimo« dan, je na koncu vseeno za naše zdravje in počutje pomembno, da si vzamemo čas za sprostitev.

Pravzaprav si upam trditi, da je to za sodobnega človeka NUJNO.

Stres je epidemija. Je ena izmed najbolj razširjenih stanj sodobnega človeka, ki negativno vpliva na zdravje in počutje, a nas večina gleda nanj kot na nekaj povsem normalnega. 

Ne vem zate, a sama redko srečam osebo, ki ni v življenju podvržena prekomernemu stresu.

Do stresa nas pripeljejo različni dejavniki. Lahko so dejansko ogrožajoči ali pa naši možgani interpretirajo situacijo kot ogrožajočo in to povzroči stres.

Ne glede na to, ali se znajdeš v situaciji, ko loviš časovne roke za rep, ali je dan prepoln zahtev in pričakovanj, morda si sam podzavestno ustvariš stres zaradi skrbi o morebitnih scenarijih prihodnosti ali pa se soočaš z osebno krizo – življenje gre naprej. Ne ustavlja se. Teče. Čas ni prizanesljiv. Če se ne boš ustavil/a in si vzel/a čas za sprostitev, te lahko vse skupaj povozi.

Kako se odzoveš na stres, ima več posledic kot si jih lahko zamisliš. Naj na kratko razložim, zakaj.

stressed-woman

Naša telesa so kompleksni sistemi, ki neprekinjeno in konstantno delujejo, da nas ohranjajo žive in v optimalnem stanju. Katerokoli spremembo, ki ogrozi to ravnovesje lahko označimo kot stres.

Kortizol in adrenalin, ki sta glavna hormona, ki se sprostita v naše telo v stresnih situacija, odlično opravita svoje delo, saj nam omogočata, da se prilagodimo večini stresorjem, ki trajajo več kot nekaj minut. A že če smo pod večjim stresom nekoliko dlje časa (več od 30 minut ali več kot 1 uro), to v naših možganih lahko pusti vrsto negativnih posledic.

Kot navaja kognitivni nevrolog in raziskovalec Gregory Kellett, se lahko trajna izpostavljenost večjim nivojem kortizola odrazi v zmanjšanju števila možganskih celic, ki sodelujejo pri gradnji spomina. Poleg tega lahko stres pospeši odmiranje nevronov in upočasnjuje rast novih celic. Na kratko: dolgoročna izpostavljenost čezmernemu stresu je slaba za naše možgane.

In ne le to. Stres vpliva na tri pomembne sisteme v našem telesu: srčno-žilnega, živčnega in endokrinega. Povzroči lahko srčno-žilne bolezni, nevro-psihološke motnje in slabo vpliva na naše počutje.

Da lahko razumemo stres in njegove posledice je ključno, da razumemo avtonomni živčni sistem. Čeprav je spodnja razlaga nekoliko poenostavljena, bo za ta namen zadostovala.

nerves
Z
gleda kot vesolje, kajne? A to je delček našega živčnega sistema.
Povem vam, naša telesa so neverjeten mikrokozomos. 😉 

Avtonomni živčni sistem je odgovoren za notranje delovanje telesa – krvni obtok, dihanje, prebavo in druge nazavedne funkcije telesa. Deluje samodejno, brez našega zavestnega nadzora. Zelo dovzeten je za fizične, mentalne in emocionalne strese, ki jih doživljamo vsakodnevno.

Delimo ga na dva dela: na simpatični (»boj ali beg ali zamrznitev«) in parasimpatični (»čutenje /zdravljenje«) živčni sistem.

1. Simpatični živčni sistem lahko poimenujemo tudi »boj/beg« sistem. Aktivira se z reakcijami in odzivi na dogodke, tako zunanje kot notranje, ki jih pospremi močno čustveno vzburjenje: strah, jeza, navdušenje, zaljubljenost. V telesu povzroči spremembe, ki izboljšajo ustvarjanje energije in možnost njene porabe. Takrat je človek pripravljen na akcijo, na »boj ali beg« ali pa zaradi prevelikega občutka ogroženosti obstane oz. “zamrzne”.

Ko se znajdemo v stresni situaciji, se vedno pojavi enak fiziološki odgovor. Nivo hormonov (adrenalina, kortizola in tudi nekaterih drugih hormonov) se močno zviša, kar povzroči zvišan srčni utrip, pospešeno dihanje, višji krvni tlak, napetost mišic in razširitev zenic.

Vse te spremembe so vedno omogočale človeku, da se je uspešno ubranil pred grožnjami in »napadalci« iz okolja. Ko je človek živel bolj v stiku z naravo so bile nevarnosti več ali manj fizične narave (npr. srečanje z divjo živaljo). Danes pa se večinoma soočamo z drugimi nevarnostmi in mnogi dejavniki stresa so predvsem čustvene narave.

Povedati je potrebno, da človek vsako nevarnost registrira psihično. Grožnja je lahko resnična ali namišljena. Telo pa v vsakem primeru reagira enako, in sicer se naravna na stanje “boj ali beg”. Percepcija posameznika je tista, ki sproži stresni odziv.

signpost-3

2. Parasimpatični živčni sistem lahko imenujemo »počitek/prebava«, saj deluje takrat, kadar počivamo, smo sproščeni in procesiramo ter predelujemo (tako hranila kot informacije).

Parasimpatični živčni sistem odpravlja posledice stresnega odziva, tako da sporoča organizmu, da se lahko umiri. Takrat se upočasni srčni utrip, dihanje se umiri, mišice se sprostijo in prebava se aktivira.

Naloga parasimpatičnega živčnega sistema je obnavljanje zalog energije, ki so se porabile pri delovanju simpatičnega živčevja (sprostitev po stresu). Namenjen je rasti, hranjenju energije in drugim procesom, pomembnim za dolgoročno preživetje.

image1

Rada bi poudarila, da sta tako simpatični kot parasimpatični živčni sistem enako pomembna za optimalno zdravje, počutje in delovanje.

Vendar ko aktivnost simpatičnega (“boj/beg/zamrznitev”) živčnega sistema prevladuje dlje časa in ohranjamo v krvi visoko raven kortizola in adrenalina, moramo zato načrtno in redno aktivirati tudi parasimpatični živčni sistem, če želimo ohraniti telesno in psihično zdravje ter vzpostaviti ravnovesje. Na srečo je to možno!

Kako?

Z rednim sproščanjem. Obstaja več načinov sproščanja: vodene sprostitvene prakse (npr. joga nidra), masaža (s tem se profesionalno ukvarja moj moški in tudi on pozna še in še zgodb ter je pomagal že mnogim osebam – njegove roke so čudežne!), meditacija, joga, vizualizacija, avtogeni trening, osredotočeno globoko dihanje, čuječnost …

woman-bed-female-attractive

Pomembno je razumeti, da ni nujno, da sprostitvene tehnike neposredno delujejo na vzroke, ki nas vodijo do mentalnega, telesnega ali čustvenega občutka napetosti, nam pa resnično lahko pomagajo pri učinkovitem upravljanju stresa.

Prakticiranje sprostitvenih tehnik okrepi naše sposobnosti, ki so ključne pri spopadanju s stresnimi situacijami. Telo, um in duša so neposredno povezani. Sproščeno stanje telesa namreč upočasnjuje srčni utrip, dihanje in znižuje krvni pritisk ter tako pospešuje prekrvavitev mišic in zmanjšuje njihovo napetost. Prav tako upočasnjuje dihanje.

Redna praksa sproščanja okrepi občutek večjega nadzora nad lastnim življenjem, lažje in bolj učinkovito se soočamo s vsakodnevnimi izzivi, smo bolj samozavestni in imamo več moči in energije, naša produktivnost in sposobnost koncentracije se izboljšata in še bi lahko naštevala.

Izberi svojo sprostitveno tehniko. Morda celo več njih. A zapomni si, da je pomembna redna praksa, saj so tudi tehnike sproščanja veščine, ki jih je treba redno izvajati, če želimo, da učinkujejo.

Naj zaključim s pozivom, da ta trenutek odložiš vse in narediš nekaj globokih vdihov in sproščujočih izdihov.

Večkrat na dan se ustavi in minutko ali dve globoko dihaj.

Daj, naredi si to uslugo!

Globoko dihanje z zavedanjem staplja stres. In je vedno “pri roki”.

S tabo na poti,
∆ ♥ ∞
Barbara.

P.S.: 10 minutno vodeno prakso sproščanja prejmeš ob vpisu svojih podatkov v vijolični obrazec na desni ali na dnu te strani. Lahko jo poslušaš znova in znova. 🙂

P.S. 2: Joga nidra je izjemno učinkovita tehnika sproščanja, ki jo imenujemo tudi dinamično spanje. Je neke vrste ČUDEŽEN DREMEŽ. Gre za vodeno sproščanje, v kateri telo spi, um pa ostaja pri zavesti. Celosten paket sproščanja z joga nidro za prakso v udobju doma najdeš najdeš tukaj.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Comment *






Vpiši svoje podatke in prejela boš ZVOČNO DARILO - VAL SPROSTITVE ZA OBNOVO ENERGIJE ter šus inspiracij in dozo praks, ki bodo preobrazile tvoje telo in
ti spremenile življenje.

Barbara Balažic
Barbara Balažic
Barbara Balažic